četrtek, 1. oktober 2009

Oktober je čas za žižole!

Istrijani smo žižolo že vzeli za svojo, čeprav drevo z latinskim imenom Ziziphus zizyphus že 4000 let gojijo na Kitajskem. Nekateri domnevajo, da žižola v resnici izvira iz severne Afrike in Sirije, ter je kasneje "romala" na Kitajsko in Indijo! Poznana je tudi kot kitajski dateljn, naši "suhozemci" so ji nadeli ime navadni čičimak, za nas Primorce pa žižola ostaja žižola.

Od kot sploh izvira ime žižola? Kot veliko drugih imen smo tudi to prevzeli od naših zahodnih sosedov Italijanov, ki jo imenujejo Giuggiolo. Istrijani pa smo ime prevzeli iz beneškega narečja, tam ji namreč pravijo zizola, kar dejansko izgovarjajo žižola (prisluhnite izgovorjavi iz wikipedie).


Sadež žižole lahko uživamo tik za tem, ko se iz zelene obarva v rjavo. V tej fazi je sočen in trdikast, okus pa spominja na jabolko. Z nadaljnjim zorenjem se nekoliko osuši, nagrbanči, omehča in pridobi nekoliko drugačen sladikasto meden okus, ki spominja na dateljn. Po pisanju starogrškega zgodovinarja Herodota so že Egipčani in Feničani iz žižol pridelovali posebno vino. Še danes pa iz sadeža tudi pri nas pripravljajo marmelado, likerje, sirupe in druge dobrote.

Prav bodikaste veje drevesa žižole, vrste Zizypus spinachristi, so po legendi bile sestavni del trnove krone, ki jo je pri križanju nosil Jezus Kristus. To "grešno" drevce dobro uspeva na našem vrtu. Potrebuje kdo trnovo krono? :-)

Nekaj fotografij:
 

 








Foto: Jaka Ivančič

2 komentarja:

  1. Ne, potrebujem pa kakšno žižolo :) V zameno dam kakšno granatno jabolko ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. Ahm. Imamo tudi granatna jabolka. Boš morala dat kaj drugega v zameno! :) :P

    OdgovoriIzbriši