Ogled beneškega Biennala je lahko zanimiv tako za tiste, ki umetnosti sledijo kot za popolne umetniške laike. Razstavišče Biennala je ogromno in zavzema dva osrednja razstavna prostora, to sta "Giardini" in "Arsenale", ter veliko število manjših razstavnih točk razporejenih po celem mestu in na sosednjih otokih. Skratka "materiala" na ogled je ogromno, mi pa smo bili časovno omejeni na samo en dan in še to ne v celoti. V poštev so tako prišle "umetnine", ki jih lahko dojameš na prvi pogled oz. če jih že ne dojameš lahko od njih nekaj odneseš ob takojšnjem soočenju. Veliko je inštalacij, video projekcij in podobnih eksponatov za katere lahko za ogled porabiš tudi več ur.
Naše prevozno sredstvo do Benetk je bil vlak, ki pripelje do severo-zahodnega predela mesta. Od železniške postaje smo se peš sprehodili skozi središče Benetk, do naše prve postojanke, to so "Giardini della Biennale" (vrtovi Biennala). Tam smo kupili vstopnico, za katero smo odšteli vsak po 18€. V vrtovih so dela umetnikov razporejena po paviljonih. V vsakem paviljonu razstavlja svoja država, med temi pa Slovenije ni, saj obstajamo komaj slabih 18 let. Obstaja pa paviljon nekdanje Jugoslavije, v katerem razstavljajo predstavniki srbske umetnosti. Slovenski paviljon, ki si nam ga, zaradi pomanjkanja časa, ni uspelo ogledati, je nastanjen v središču Benetk, zahodno od trga San marco – poglej si lokacijo na zemljevidu.
Po razmeroma hitrem obhodu paviljonov v "vrtovih Biennala" smo si ogledali še razstavni prostor v Arsenalu in se z vlakom ob 18.11 (imel je več kot 30 minutno zamudo) odpravili proti domu.
Nekaj fotografij:
